Globalna perspektiva - Lokalno znanje
Ali imate nepremičnino
za prodajo ali najem?
do
More search options

Kako podjetja proučujejo prednosti in pomanjkljivosti dela od doma – Objavljeno v časniku Finance dne 18.08.2020

Nekatere študije kažejo, da se produktivnost zaradi dela od doma poveča, vendar pa zelo trpi inovativnost.

Ob rahljanju omejevanja stikov so vse glasnejša ugibanja, koliko bodo podjetja v želji po zniževanju stroškov najemnin dolgoročno skrčila obseg svojih pisarniških prostorov in zaposlenim ponudila možnost dela od doma. Čeprav velika podjetja za strošek najemnine porabijo le dva odstotka svojega prihodka, pa vse­eno kaže temeljito pretehtati prednosti in slabosti vseh možnih scenarijev.Ko sem se pred dvema letoma iz Ljubljane preselila v Trst, sem se odločila, da bom nekaj dni v tednu delala od doma. To ni moja prva takšna izkušnja, saj sem nekaj let delala od doma, ko sem živela v Španiji in pozneje, ko je moj sin bil še dojenček, tudi v Londonu.Cushman and Wakefield, mednarodno podjetje na področju poslovnih nepremičnin, je v raziskavi o delu od doma anketiralo 40 tisoč zaposlenih, ki so delali po tej poti. Glavne ugotovitve so:90 odstotkov anketirancev je čutilo zaupanje vodstva, da doma zares delajo;82 odstotkov jih je menilo, da so dovolj informirani;75 odstotkov se je lahko učinkovito osredotočalo na delo in medsebojno sodelovalo tudi od doma;73 odstotkov anketirancev bi obseg dela od doma še povečalo.Na drugi strani pa:55 odstotkov anketirancev se je želelo vrniti na delovno mesto zaradi dobrega občutka, ki ga doma ni bilo;64 odstotkov se jih je želelo vrniti zaradi poglabljanja znanja;55 odstotkov jih je pogrešalo povezanost s sodelavci;50 odstotkov anketirancev se je na delovno mesto hotelo vrniti zato, da bi se počutili bolj vpeti v ozračje in poslovno kulturo delodajalca.

Produktivnost ali inovativnost?John Sullivan, ki na San Francisco State University predava korporativno upravljanje, se opira na več raziskav s trditvijo, da so ljudje, ki delajo od doma, precej bolj produktivni, a hkrati tudi precej manj inovativni. Če je naš cilj inovativnost, moramo zaposlenim omogočiti, da se srečujejo. Če pa želimo dvigniti produktivnost, je bolje, da jih pošljemo delat domov.Na podlagi osebnih izkušenj se strinjam z njegovimi stališči. Ko sem v pisarni, s sodelavci komuniciramo in izmenjujemo ideje, kar včasih pripelje do boljšega dela, novih poslovnih priložnosti, pa tudi do drugih koristnih posledic. Po drugi strani pa v pisarni ne naredim veliko, in kadar delam od doma, sem precej bolj produktivna – manjkajo pa tiste iskrice, iz katerih se v osebni komunikaciji s sodelavci rodijo nove ideje.Zelo verjetno bo večina podjetij v prihodnje svojim zaposlenim predlagala, naj vsaj nekaj dni v tednu delajo od doma. Pisarne oziroma naša dosedanja delovna okolja bodo postala nekakšni družabni raz­vojni laboratoriji, kjer se bodo ljudje srečevali in izmenjevali ideje.Res pa je, da dela od doma ni možno uvesti v vseh panogah. Številna tehnološka podjetja že danes poslujejo samo z zaposlenimi, ki ne delajo v službenih prostorih – pogosto so fizično celo na različnih celinah. Tudi tisti, ki delujejo na področju kreativnih storitev in šolanja menedžerjev, imajo že danes velik delež zaposlenih, ki delajo od doma. Panoge, kjer je za dober potek dejavnosti zelo pomemben osebni stik med ljudmi, pa za uvedbo dela od doma niso najbolj primerne. Google je 27. julija sporočil, da bo skoraj 200 tisoč redno in pogodbeno zaposlenih od doma delalo vse do julija prihodnjega leta.

Nekateri bolje delajo od doma kot drugiPodjetja delo od doma praviloma dovolijo starejšim, izkušenejšim in tistim na višjih položajih. Že zdaj lahko dela od doma 83 odstotkov izvršnih direktorjev in le 63 odstotkov pisarniških zaposlenih, ki niso vključeni v odločevalske procese, poroča Globalwebindex. Verjetnost, da bodo zaposlenim ponudili možnost dela od doma, je pri mednarodnih podjetjih večja kot pri domačih oziroma lokalnih podjetjih. Pomembna je tudi starost. Medtem ko je generacija Z, naslednik milenijcev, popolnoma zadovoljna s komunikacijo prek Skypa in Microsofta Teams, je s tem zadovoljnih le 17 odstotkov zaposlenih iz povojne babyboom generacije. Gotovo so pri delu od doma introvertirani ljudje uspešnejši in bolj zadovoljni od ekstrovertiranih, ki ustvarjalno energijo črpajo iz medčloveških stikov.

Tri glavna vprašanjaPri Cushman and Wakefieldu so prepoznali tri glavna vprašanja, s katerimi se podjetja glede dela od doma ukvarjajo v odzivu na COVID-19:Kakšna stopnja razpršenosti bo še omogočala ohranjanje korporativne kulture? »Če bi vsi zaposleni delali od doma, bi to zelo verjetno škodilo korporativni kulturi pri Goldmanu,« pravi šef Goldman Sachsa. Večina izjemno uspešnih podjetij ima močno individualno korporativno kulturo, ki jo vzdržujejo z osebno interakcijo med zaposlenimi.Koliko poslovnih prostorov potrebujemo? Kot pravi James Gorman, šef Morgan Stanleyja, bo banka v prihodnje potrebovala precej manj poslovnih prostorov. Dokazali smo že, da lahko poslujemo brez odtisa. Twitter pa je šel še korak dlje in zaposlenim ponudil, da lahko od doma, če želijo, delajo za vedno.Kakšna je sploh vloga pisarne? Jes Staley, vodja Barclaysa, meni, da bo banka svoje poslovalnice morda uporabila tudi kot alternativne poslovne prostore za investicijske bančnike in delavce v klicnih centrih. Jonathan Lewis, ki vodi Capito, pa pravi, da bomo tiste poslovne prostore, ki jih bomo še obdržali, precej manj uporabljali kot pisarne, ampak se bodo v njih timi sodelavcev lahko srečevali in sodelovali.

V istih prostorih delajo štiri generacijeGotovo bomo med pandemijo in po njej vse več delali od doma, saj je večina podjetij ugotovila, da lahko brez težav poslujejo po tej poti. Kinnard, eden izmed vodilnih ponudnikov rešitev za projektiranje interiera delovnih mest, pa je poleg tega zaznal še tri pomembne demografske dejavnike, ki se bodo prav tako izrazili v pogostosti dela od doma. Najprej je ugotovil, da prvič v zgodovini na delovnem mestu sodelujejo predstavniki kar štirih generacij, zato je treba upoštevati, da so med njimi razlike v miselnosti in vedenju, pri čemer so mlajši delavci bolj naklonjeni digitalni komunikaciji kot starejši. V novo fazo vstopa tudi boj za enakopravnost moških in žensk. Če na delovno okolje pogledamo z zornih kotov enega in drugega spola, postaja čedalje pomembneje, kje človek dela. Če ženske delajo od doma, si precej olajšajo skrb za varstvo otrok. V delovno aktivno populacijo pa vstopa tudi digitalna generacija, ki je odraščala povezana s svetom prek pametnih telefonov, tablic in računalnikov. Osebni stiki jim niso tako pomembni kot starejšim delavcem, ki se v digitalni svet šele uvajajo.

Kako uspešno delati od domaIz lastne izkušnje vem, kako vzpostaviti dobro domače delovno okolje. Del bivališča je treba opredeliti kot delovni prostor. Najbolje, če se ob koncu delovnega dne od tega prostora lahko ogradimo in za njim zapremo vrata, tako se namreč od dela lahko najbolje odklopimo. Čeprav ni vsakomur dan luksuz imeti pravo domačo pisarno, pa gotovo lahko z regalom ali vsaj zaveso iz nekega prostora oddvojimo nekaj malega površine. Sama sem si domačo pisarno nekoč, ko sem delala od doma v Londonu, uredila v globoki omari za perilo tako, da sem eno izmed polic preuredila v delovno ploskev in v zgornje police odlagala dokumentacijo. Čeprav je bila »pisarna« majhna, je vseeno odlično opravljala svojo nalogo – ločevala je službeno od zasebnega in vsak dan sem jo po opravljenem delu lahko zaprla. Še več – ker je bila omara tako globoka, da sem se vanjo lahko med delom tudi zaprla, sem se lahko ogradila od moteče okolice, saj mi je zagotavljala mir pred mački in otrokom.Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je največji dejavnik zdravstvenega tveganja v 21. stoletju – stres. Stresa ne bo zmanjkalo niti takrat, ko bo pandemija že davno minila, in se pač moramo naučiti njegovega obvladovanja in z njim živeti. Pred kratkim sem slišala nekoga praviti, da je nekdo današnje delovne obveznosti zmlel v fin prah, ki se je zavlekel v vsako poro in delček našega življenja ter nam tako krati uživanje prostega časa in časa, ki ga prebijemo z družino. Številni – oboroženi s službeno e-pošto na pametnem telefonu in računalniku – nenehno delamo.

Od pisarniškega stola do malenkostiZa delo od doma potrebujete nekaj dobrega pisarniškega pohištva – najpomembnejši je pisarniški stol. Spomnim se prijateljice, ki je med karanteno od doma delala sedeč na kuhinjskem stolu in si nakopala hude težave s hrbtom. K sreči sem ji lahko odstopila svoj rezervni pisarniški stol. Neprecenljiv je tudi tiskalnik oziroma skener. Ne vem, zakaj, ampak vsaj meni je zelo pomemben del domačega delovnega okolja moja inženirska (anglepoise) namizna svetilka. Morda jo podzavestno uporabljam kot tovarniško sireno. Ko luč prižgem, se delovni dan začne, in ko jo ugasnem, se delovni dan konča.V našem podjetju imajo vsi sodelavci prenosne računalnike, dokumente že dolgo odlagamo v oblak, zato je prehod na delo od doma med karanteno potekal povsem gladko. Zelo cenim tudi svoj podstavek za prenosni računalnik, ker se lahko, če sem potrebna sprostitve, iz domače pisarne premaknem na kavč, kjer lahko z računalnikom, položenim na podlogo, delam naprej.

Kako upravljamo delovni časŠtevilni menijo, da si je za delo od doma treba določiti fiksen delovni čas. S tem se ne strinjam, saj je prav to, da si lahko sam izbereš čas, v katerem boš delo opravil, najboljša stran dela od doma. Osebno sem ena od tistih, ki pozno vstajajo, pa tudi pozno končajo delo, a verjamem, da bi mnogi, ki z veseljem vstajajo s kurami, raje izbrali prav nasprotno.Dokler pandemija ne mine, bodo morala podjetja z različnimi strategijami poskrbeti za varnost in zdravje svojih zaposlenih. Do zdaj ni podatkov, da bi se tista podjetja, v katerih je delo prej potekalo v velikih odprtih pisarnah, odločala za predelavo v množico majhnih individualnih pisarn, kot jih poznamo iz preteklosti, saj je veliko lažje in bolj produktivno, če zaposleni delajo od doma. Nekatera podjetja pa so se prilagodila tako, da so zaposlene razdelila v dva tima, ki se izmenjujeta pri delu v pisarni in delu od doma. Delo od doma, ki nam ga je omogočila digitalna revolucija, pa bo zaradi pandemije samo še hitreje in bolj zaživelo.

Prav možno je, da bodo predmestja in obmestne lokacije s povečanim obsegom dela od doma doživeli renesanso. Mesta, kot so Kranj, Domžale, Mengeš in Kamnik, gotovo ponujajo več zelenih površin, boljši zrak in več sonca kot Ljubljana, manjka pa jim tisto, kar Ljubljano naredi Ljubljano – številni lokali in kavarne, pester nabor restavracij in niz kulturnih dogodkov. Če se zaposlenim, ki delajo v strogem centru Ljubljane, ne bo več treba prav vsak dan voziti na delo iz drugih krajev, bodo morda prepoznali prednosti bivanja zunaj mesta. Tiste, ki bodo zaradi dela od doma potrebovali dodaten prostor, pa bo morda za ceno manjšega stanovanja v središču Ljubljane bolj privlačila hiša zunaj mesta.Ni izključeno, da ne bodo regijska središča, mesta, ki so doslej za naklonjenost kupcev nepremičnin izgubljala tekmo z Ljubljano, znova postala bolj priljubljena. To se bo zgodilo, če se bodo ljudje lahko odločali, kje si resnično želijo živeti, in če prevladujoče merilo nakupa ne bo samo oddaljenost od delovnega mesta.

Jacqueline Stuart je direktorica slovenske nepremičninske družbe S-Invest

 
Scroll to top
English