0590 757 80
Globalna perspektiva - Lokalno znanje
Išči več

Ljubljanski luksuzni Intercontinetal ne bo odžiral gostov drugim hotelom

Finance, Torek 17. november 2015

Ker je slovenska prestolnica čedalje bolj prepoznan turistični kraj, luksuzni hotel potrebuje, še posebej med visoko sezono

Iz gradbene jame na Barvarskem dvoru, ene izmed številnih zapuščenih in Ljubljano kazečih lukenj, naj bi po napovedih zrasel luksuzni hotel. Srbski holding Delta in skupina Intercontinental Hotels sta namreč sredi oktobra podpisala  sporazum o upravljanju. Vrednost Deltine naložbe naj bi znašala nekaj več kot 40 milijonov evrov, graditi pa naj bi začeli do konca leta.

Načrti predvidevajo 20-nadstropno in malo več kot 80 metrov visoko stavbo, v kateri bo 165 sob. Ob tem se postavlja vrsta vprašanj, med prvimi pa je, ali je takšna investicija v Ljubljani sploh smiselna.

Tveganja velika, Ljubljana potrebuje tudi luksuz

Hotelirji se očitno nove luksuzne konkurence ne bojijo. Direktor hotela Slon Gregor Jamnik pravi, da je Ljubljana vse bolj prepoznan turistični kraj, zato luksuzni hotel potrebuje, še posebej med visoko sezono, ko je povpraševanje po tovrstnih hotelskih storitvah precejšnje. »Povpraševanje petičnih gostov se bo v Ljubljani povečalo. Ti turisti Ljubljane načeloma še ne obiskujejo, prav zato, ker ne morejo najti luksuzne namestitve,« pravi Jamnik in hkrati opozarja tudi na tveganja. Šele trg bo pokazal, koliko se petzvezdičnemu hotelu blagovne znamke Intercontinental finančno splača v Ljubljani izvajati tako visoke standarde kakovosti.

Cena luksuzne namestitve bo po njegovem mnenju odvisna od kakovosti ponudbe hotela, lokacije, stopnje zasedenosti in podobe Ljubljane ter njene celovite turistične ponudbe. Tako prepoznavna svetovna hotelska veriga, kot je Intercontinental, bo s svojimi prodajnimi kanali Ljubljano postavila na svetovni zemljevid. »Tega se veselimo tudi preostali hotelirji,« pravi Gregor Jamnik.

Zasedenost bi lahko bila večja

Novo ponudbo pozdravlja tudi direktorica nepremičninske družbe Slovenia Invest Jacqueline Stuart, a hkrati opozarja na majhno zasedenost sob v ljubljanskih hotelih. Medtem ko so hoteli v Londonu zasedeni 83-odstotno, v Barceloni 78-, v Pragi pa 71-odstotno, so v velikih ljubljanskih hotelih sobe v povprečju polovično zasedene, največja zasedenost pa po njenih informacijah komaj preseže 70 odstotkov. Prav tako je malo tujih poslovnih gostov, domači poslovneži pa se praviloma še isti dan vrnejo v svoje okolje.

Gregor Jamnik pričakuje, da bo hotel Slon, ki ga pravkar obnavljajo, letos zaseden 76- ali 77-odstotno. Podobno zasedenost imajo manjši hoteli, zasedenost večjih pa je po njegovih podatkih manjša. »Ljubljanski hoteli delujemo uspešno,« trdi Gregor Jamnik. V nekaterih letnih bilancah so določeni popravki, vendar je tekoče poslovanje večine hotelov po njegovem mnenju zelo dobro. Finančne težave imajo nekateri butični hoteli z majhno ekonomijo obsega in visokimi stroški poslovanja ali pa jih obremenjujejo izvedene investicije. Tovrstni hoteli bodo lahko preživeli le kot mala družinska podjetja z nizkimi stroški poslovanja.

Hotelov je v Ljubljani dovolj

»Hotelska ponudba bo v Ljubljani postala bolj segmentirana, saj nas bo v to prisilil trg povpraševanja,« nam je povedal direktor hotela Slon Gregor Jamnik. Opozarja, da se bo treba prilagajati določenim ciljnim skupinam. Občutnega zapiranja hotelov v Ljubljani ne pričakuje, saj se število turistov iz leta v leto povečuje.

Ker je ponudba hotelskih nastanitev, predvsem pri hotelih s štirimi zvezdicami, prevelika, Jacqueline Stuart ne vidi možnosti za nove naložbe, možno pa je, da bo kakšen izmed hotelov zaprl vrata. »Tudi finančna logika ne bo spodbudila novih gradenj, saj so stroški gradnje v Sloveniji danes previsoki, vendar so določeni posamezniki in drugi investitorji zelo naklonjeni tovrstnim naložbam,« pravi Stuartova. Neko rusko podjetje, ki se ne ukvarja s hotelirstvom, je tako vstopilo na srbski trg, zato so v Beogradu kupili hotel, s čimer so opozorili na svoj prihod.

Čakajoč nove lastnike

V družbi Slovenia Invest v prihodnje pričakujejo, da se bo lastniška sestava tako ljubljanskih kot slovenskih hotelov v prihodnje precej spremenila. Veliko lastnikom hotelirstvo ni osnovna dejavnost, zato bodo hotelske zmogljivosti prodali. Drug razlog so izjemno veliki dolgovi nekaterih lastnikov, kar precej tovrstnega premoženja je že na slabi banki.

V zvezi z lastniško koncentracijo v Ljubljani Gregor Jamnik ne pričakuje velikih sprememb: »Lastništvo je dovolj razpršeno, nekoliko izstopa le ACH Holding s hoteli Union, pa vendar to dejstvo ne pomeni nikakršne slabosti.« V prihodnje bodo lastniške zgodbe v tej skupini precej zanimive.