0590 757 80
Globalna perspektiva - Lokalno znanje
Išči več

Ljubljanskih 850 najemnih stanovanj ne bo veliko vplivalo na prodajni trg – Objavljeno v časniku Finance dne 14.03.2017

Ljubljanskih 850 najemnih stanovanj ne bo veliko vplivalo na prodajni trg – Objavljeno v časniku Finance dne 14.03.2017

Jacqueline Stuart

Kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji kronično primanjkuje kakovostnih in današnjemu načinu življenja primernih stanovanj. še posebej to velja za Ljubljani in Maribor. Slovenija je skupaj z Italijo in Grčijo na vrhu držav OECD po deležu razširjenih družin oziroma odraslih oseb, ki še vedno živijo pri svojih starših. Tako si več kot 70 odstotkov populacije, stare med 15 in 29 let, še deli streho nad glavo s starši, najnižji, 30-odstotni delež, so izračunali v Kanadi. Za Slovenijo te številke niso presenetljive. Visoke cene nepremičnin v primerjavi s prihodki in dolgoletna tradicija sobivanja več generacij hodita z roko v roki. Zato lahko precej optimizma iščemo v gradnji 850 najemnih stanovanj, ki jih bosta do leta 2020 na Brdu v Ljubljani končala republiški in ljubljanski stanovanjski sklad. približno sto takšnih stanovanj bo končanih že letos. Poudarjamo, da gre izključno z najemna stanovanja, ki jih bo republiški sklad oddajal za stroškovno, ljubljanski pa po vsej verjetnosti za neprofitno najemnino.

Še vedno bo več povpraševanja za nakup

V Sloveniji se prebivalstvo krči, zato je na mestu vprašanje zakaj sploh rabimo nova stanovanja. Demografske spremembe in nove življenjske navade kažejo, da bomo v Sloveniji rabili več manjših stanovanj, saj ljudje živijo dlje, več je ločitev, gospodinjstva pa so manjša tudi zaradi tega, ker veliko ljudi želi živeti samih.Gradnja 850 stanovanj, ki bodo v treh letih končana, je za mesto velikosti Ljubljane veliko, vendar ni verjetno, da bo imela velik vpliv na trg stanovanjskih nepremičnin. Večina ljudi bo kljub spremembam navad in miselnosti mlajših generacij ob odločitvi, ali kupiti stanovanje na prostem trgu ali iti v institucionalni najem, izbrali prvo in do sedaj uveljavljeno odločitev za nakup. Najemali bodo tisti, ki si nakupa ne morejo privoščiti.

Milenijci želijo živeti nekoliko drugače

Slovenija glede lastništva sledi svetovnim smernicam. Delež gospodinjstev, ki živijo v lastniških stanovanjih, s 84 znižal na 76 odstotkov, kar je nekje v evropskem povprečju, ki je v enakem obdobju padlo s 73 na 69 odstotkov. Velika Britanija ima v zadnjih 30 letih najnižji delež lastniških stanovanj, enako velja za Združene države Amerike. Veliko je različnih pogledov na to, zakaj generacija tako imenovanih milenijcev ne kupuje toliko stanovanj, kot so jih njihovi predhodniki. Tej generaciji precej več kot sedanja in kot prihodnja varnost pomeni, koliko bodo plačali za bivanje. Prav tako večje udobje, ki terja visoke in dolgoročne stroške, žrtvujejo za druge namene kot so potovanja in zabava. Ta generacija je z odrtimi rokami sprejela delitveno ekonomijo in zavrača lastništvo nepremičnin, avtomobilov in celo koles, oblačil in drugih dobrin. Seveda pa to ni popolna slika.

Navada pa je le železna srajca

Kljub vsemu pa zadnje raziskave kažejo, da velika večina mladih načrtuje nakup nepremičnine, saj kar 93 odstotkov najemnikov, starih med 25 in 34 let, želi oziroma enkrat v prihodnosti načrtuje nakup lastne nepremičnine, kar je za 12 odstotnih točk več kot pri vseh najemnikih stanovanj. Po rezultatih raziskave, ki jo je opravila Univerza v Mariboru, je mlajša slovenska generacija prevzela solidne vrednote, mladi so optimistični in se zavedajo, da bodo morali usodo vzeti v svoje roke. Želijo živeti samostojno in postati del celotne družbe.

Zakaj torej odlašajo z nakupom stanovanj? Prvič zato ker kasneje ustvarjajo partnerstva, in zato ker so v primerjavi s prejšnjimi generacijami bolj revni. V njihovih letih zaslužijo manj denarja kot so ga njihovi enako izobraženi predhodniki, veliko jih že ima najeta posojila za druge namene, bolj so izpostavljeni negotovostim na trgu dela, zato je verjetnost, da bodo brezposelni večja.

V Sloveniji je nezaposlenih skoraj 17 odstotkov mladih, kar je za slabi dve odstotni točki manj kot v Evropski uniji in za dobre štiri odstotke manj kot je povprečje v evroobmočju. Starejši odpuščeni delavci v Evropski uniji zelo težko dobijo zaposlitev, kljub izkušnjam, ki jih imajo, mlajši ne dobijo službe, ker izkušenj nimajo, vse napovedi pa kažejo, da se bo nezaposlenost zaradi robotizacije in avtomatizacije ter zaradi večjega števila ljudi v prihodnjih letih zvišala povsod po svetu.

Vsak ima pravico do dostojnega bivanja

Pri tem se porajajo vprašanja ali obstajajo kakšne druge alternative, kot jih prinašata lastništvo ali najem pri stanovanjskem skladu ali na trgu. V Veliki Britaniji so stanovanjska združenja, ki gradijo dostopna stanovanja, zelo pomembni igralci, saj trenutno zgradijo največ stanovanj. Gre za zasebne in neprofitne organizacije, ki zagotavljajo stanovanja za prebivalce z nizkimi prihodki. Kljub temu, da so samostojni, so podvrženi državnim regulativam in so običajno veliki prejemniki javnih sredstev. Velika večina njihovih stanovanj je najemnih, zelo majhen del se tudi proda, pri čemer je v teh primerih lastništvo teh stanovanj mešano – najemnik lasti le del nepremičnine, deleže pa lahko vseskozi povečuje.

Zasebni razvijalci nepremičninskih projektov morajo v večjih mestih v vseh novogradnjah zagotoviti določen delež bolj dostopnih stanovanj. Sicer so predlagatelji teh določil želeli doseči polovično stopnjo, vendar se je realnost ustavila pri 20 odstotkih. Takšne iniciative so dobrodošle in bi lahko zaživele tudi v Sloveniji.

Večinoma se ljudje po svetu precej otepajo najemnih razmerij

Največja pozitivna lastnost nakupa nepremičnine je višanje cen nepremičnin, s čimer se poviša tudi lastnikovo premoženje. Lastniki nepremičnin imajo še precej drugih prednosti, med katerimi so boljši učni uspeh otrok, boljše zdravje, manj kriminala, višja povezanost v lokalno okolje in boljše upravljanje ter vzdrževanje nepremičnin. Poleg tega raziskave v Združenih državah Amerike kažejo, da so lastniki, ki so pred kratkim kupili nepremičnino, pridobili na samozavesti.

Vendar nobena naglica ne prinese le dobrih učinkov. V 80. letih prejšnjega stoletja je britanska premierka Margaret Thatcher prodala socialna stanovanja najemnikom, ki so tako rekoč čez noč postali srednji razred. Vendar je ta poteza čez čas povzročila izjemno veliko stanovanjsko krizo, saj nihče ni gradil novih dostopnih stanovanj za hitro rastočo populacijo otočanov.