Arhitekturni minimalizem – stanovanje na dobrih sedmih ali hiša na 30 kvadratih – Objavljeno v časniku Finance dne 30.01.2018

GOSTUJOČI KOMENTAR

Jacqueline Stuart

Majhna stanovanja in bivalne enote bodo v prihodnje skoraj gotovo pridobivale pomen, čeprav je danes še prezgodaj govoriti, ali bo minimalizem prevladal, ali pa se bo za tak način življenja odločila le peščica ljudi.

V svetu je čedalje več potreb po bivanju v majhnih stanovanjih. Prebivalstvo se stara, vse večji delež aktivne populacije živi same, vse bolj glasne so tudi skupine strokovnjakov, ki opozarjajo, da življenje v prevelikih stanovanjih in hišah odločno preveč bremeni družinske ter osebne finance. Vse bolj pomembni postajajo okolje in naravni viri, ki takega razkošja ne bodo več dolgo zdržali.

Po statistikah zadnjih petih let je bila v Sloveniji povprečna površina kupljenega stanovanja od 52 do 54 kvadratnih metrov, dve tretjini vseh transakcij pa je bilo s stanovanji, manjšimi od 60 kvadratnih metrov. V Sloveniji je povprečno stanovanje, sem so štete tudi hiše, veliko nekaj več kot 80 kvadratnih metrov. Največ bivalnega razkošja si privoščijo na Cipru s 141 kvadratnimi metri, najbolj se stiskajo v Latviji, kjer je stanovanje veliko v povprečju 62,5 kvadratnega metra. Povsem drugače je v ZDA, kjer je leta 1978 povprečno stanovanje merilo 165 kvadratnih metrov, pred petimi leti pa že 247 kvadratnih metrov, čeprav se je povprečno število družinskih članov zmanjšalo.

Predpisi niso za skromne

Majhna stanovanja so precej bolj trajnostna kot velika. Stojijo na manjših zemljiščih, za gradnjo in bivanje porabimo manj materialov in energije. Projektanti in graditelji manjših stanovanjskih enot so precej bolj ozaveščeni kot graditelji tradicionalno velikih stanovanjskih objektov, pri čemer že pri oblikovanju in projektiranju upoštevajo zahteve, ki opredeljujejo trajnostne vidike gradnje, življenjsko dobo stavb in njihovo rušitev ter razgradnjo vgrajenih materialov.

Ljudje, ki bi radi živeli v majhnih stanovanjih, velikokrat trčijo ob gradbene predpise. Velikokrat so določene velikosti posameznih prostorov stanovanjskih nepremičnin. Po veljavnih predpisih v Sloveniji skoraj ne moremo zgraditi stanovanja, manjšega od 22 kvadratnih metrov. Veliko je majhnih mobilnih stanovanjskih enot, v katerih lastniki ne morejo niti prijaviti stalnega bivališča niti jih registrirati kot samostojne nepremičnine.

Študirali so na dobrih sedmih kvadratih

Veliko arhitektov in projektantov zagovarja tezo, da razkošje in več udobja v velikih nepremičninah zelo izboljša počutje ljudi, ki živijo v njih. Vendar pa se je treba zavedati, da gre za zelo visoke vložke in stroške, plača pa jih nihče drug kot lastnik ali najemnik. Vsak začetek je namreč težak. Tudi vstop na samostojno življenjsko pot je v majhnem in poceni stanovanju precej lažji. Nič drugače ni z upokojenci, ki lažje in ceneje živijo v majhnih nepremičninah, kot pa da sami vzdržujejo velike hiše.

Ker Slovenci že živijo v precej majhnih stanovanjih, se postavlja vprašanje, ali se lahko del populacije preseli v tako imenovane mikro domove. V ZDA so takšna stanovanja velika 7,4 kvadratnega metra, barcelonska »hiša v denarnici« ni večja od 33 kvadratnih metrov, škotski biro Thiny House pa je sprojektiral 23 kvadratnih metrov veliko montažno hišo Nesthouse.

Primerov je še več. Bavarski Micro Compact Home je izrisal 7,1 kvadratnega metra veliko kocko, v kateri so kuhinja, sanitarije in prostor za dnevno bivanje ter spanje. Že leta 2005 so postavili šest takšnih enot, v katerih bi študenti bivali en semester, vendar so jim bila bivališča tako všeč, da so tam ostali vse študijsko obdobje.

Zdrava jutranja posteljna telovadba

Za kakovostno bivanje v majhnih domovih je pomemben premišljen pristop, s katerim prostor oblikujemo v smiselno celoto, v kateri lahko stanovalci opravljajo vse stanovanjske potrebe. Eden izmed stanovalcev, ki živi na 33 kvadratnih metrih, je poudaril, da mu zlaganje postelje vsako jutro le koristi.

Arhitekti znajo v majhnih domovih poleg površine dobro izkoristiti celotno prostornino – navadno postavijo posteljo na srednjo višino, bistveno je še, da je prostor dobro osvetljen, velik delež takšnih bivališč ima izhod na odprto teraso, saj je zunanje bivanje lahko povsem enakovredno notranjemu, vendar le v določenih podnebnih okoljih. Ker je za ureditev takšnih domov potrebne manj opreme, lastniki v veliko primerih izberejo dražjo in bolj kakovostno. Niso redki primeri, ko so kuhinje narejene iz zelo drage in kakovostne nerjaveče pločevine, na tleh pa položeni najboljši parketi.

Vgradili tudi krušno peč

Po opažanjih veliko arhitektov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z bivanjem, so današnja majhna stanovanja veliko bolj prilagojena potrebam stanovalcev. Na spletni strani curbed.com je mogoče prebrati, da so rešitve v majhnih bivalnih enotah vse bolj domišljene. Tako na primer predstavljajo razširljivo majhno bivalno enoto, v kateri je vgrajen mehanizem z elektromotorjem, ki izvleče dodatno sobo. Projektanti so razvili tudi sistem s steklom pokrite in z vseh strani zaprte terase, na katero se lahko povežeta dve manjši enoti, rešitve gredo celo tako daleč, da so v majhne enoto vgradili krušno peč, postelje imajo električne mehanizme, ki jih dvigajo oziroma spuščajo, odvisno od potreb.

Minimalisti so vse glasnejši

Dvomov o nebrzdanem potrošništvu in trošenju naravnih virov, ki so nam na voljo, je čedalje več. Vse bolj se slišijo argumenti in veča pomembnost majhne skupine, ki opozarja na ta vprašanja ter se zavzema za trajnostno bivanje. Tako smo lani že 2. avgusta porabili toliko naravnih virov, kot jih lahko naš planet obnovi v letu dni. Če ne bomo spremenili ravnanja, bo teh virov v prihodnje premalo za življenje. Spremembe je mogoče uvesti na štirih najbolj pomembnih področjih: pridelava hrane, energetika, populacija in mesta.

Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus sta ustanovila združenje The Minimalists (Minimalisti), prek katerega več kot 20 milijonom ljudi svetujeta, kako urejeno živeti z manj materialnimi dobrinami. Predstavili so se v vodilnih svetovnih medijih, med katerimi so New York Times, Wall Street Journal, Boston Globe, Forbes, TIME, ABC, CBS, NBC, BBC, CBC in NPR.

Skromnost na Netflixu

Netflix že od decembra 2016 prikazuje dokumentarec Minimalism (Minimanlizem) o konceptih, kako živeti brez odvečnih dobrin. Akterji ne poudarjajo, kako imeti manj, ampak kako imeti več prostega časa, kako početi stvari s strastjo in pri tem osebnostno rasti ter sprejemati svobodne odločitve. Gledalcem sporočajo, naj zavržejo vso kramo, ki so si jo nagrabili, in naj kupujejo le tiste stvari, ki prinašajo veselje v njihovo življenje in življenje njihovih bližnjih.

In tako počasi pridemo do vprašanja, kako si ljudje z visokimi stroški bivanja omejujejo svojo svobodo in s tem tudi kakovost življenja. Gibanje, ki se zavzema za življenje v majhnih stanovanjih, postaja vse bolj priljubljeno v ZDA in drugje po svetu. Kupci stanovanj s skromnejšimi kvadraturami želijo predvsem znižati stroške, na drugi strani pa si s tem poenostavijo življenje ter pripomorejo k ohranjanju okolja.

Jacqueline Stuart je direktorica podjetja S-Invest.