0590 757 80
Globalna perspektiva - Lokalno znanje
Išči več

Brexodus ali kam se bo preselil precejšen del londonskih finančnikov – Objavljeno v časniku Finance dne 24.10.2017

Brexodus ali kam se bo preselil precejšen del londonskih finančnikov – Objavljeno v časniku Finance dne 24.10.2017

GOSTUJOČI KOMENTAR

Jacqueline Stuart

»Ravno zapustil Frankfurt. Odlični sestanki, odlično vreme, res sem užival. Odlično, ker bom tu v prihodnje preživel veliko več časa,« je prejšnji teden tvitnil Lloyd Blankfein, šef banke Goldman Sachs.

Goldman Sachs v Veliki Britaniji zaposluje 6.500 ljudi, okoli 200 jih dela v Frankfurtu. Tam je banka že najela prostor, kjer bi lahko v prihodnje delalo do tisoč zaposlenih. Tudi druge banke, kot so US bank Citi, JP Morgan, HSBC, UBS in celo Lloyds, načrtujejo preselitev zaposlenih iz Velike Britanije v celinsko Evropo. Reuters je maja poročal, da bodo največje globalne banke v Londonu v prihodnjih treh letih na celino preselile devet tisoč delovnih mest. Trinajst velikih bank je napovedalo, da bodo v celinski Evropi okrepile svoje delovanje ter s tem zavarovale dostop do enotnega trga, ko Velika Britanija zapusti Evropsko unijo. Šest izmed njih je bolj naklonjenih Frankfurtu, tri pa dajejo prednost Dublinu. Ta delovna mesta sicer pomenijo le dva odstotka delovnih mest v londonski finančni industriji, vendar so bančniki dobro plačani, zato bo njihov odhod precej znižal prilive v britansko davčno blagajno.

Zakaj se banke selijo

Ko bo Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, bodo londonske finančne institucije verjetno izgubile tako imenovane evropske potne liste. The Bank of England je pred kratkim opozorila, da so mednarodne banke že začele izvajati najslabše možne scenarije, povezane z brexitom, saj Velika Britanija do danes z Evropsko unijo ni bila sposobna zagotoviti prehodnega obdobja. Banke potrebujejo vsaj leto dni, da vzpostavijo licencirane podružnice v Evropski uniji. Če ne bo pogodbe o prehodnem obdobju, bodo začele najpozneje marca 2019 delovna mesta seliti na celino, saj bodo lahko le tako evropskim strankam zagotovile nemotene storitve. Čeprav to ne pomeni preselitve vseh zaposlenih, lahko pričakujemo kar precej izpraznjenih pisarniških površin, ki jih v Londonu danes zasedajo banke in druge finančne korporacije.

Lastniki bodo morali spet preveriti tveganja

Trenutni kazalci trga pisarniških prostorov v Veliki Britaniji kažejo, da naj bi najemnine po državi rasle, v samem Londonu pa napovedujejo zniževanje. Zaloga prostorov se bo povečala, saj je bilo zgrajenih veliko novogradenj, tako da je na voljo vse več najemnih poslovnih površin. Lastniki in investitorji v novogradnje bodo morali zelo verjetno spet oceniti cene in tveganja, ki jim bo v prihodnosti podvrženo njihovo premoženje. To bo neugodno vplivalo na donos.

Stanovanja bodo še vedno zelo draga

Še pred kratkim so protagonisti, ki so se zavzemali, da Velika Britanija ostane članica Evropske unije, napovedovali, da bo brexit na Otoku sprožil recesijo in da bodo cene stanovanjskih nepremičnin upadle za 18 odstotkov. Vendar so se, kot kažejo poročila vladnih institucij, cene stanovanjskih nepremičnin lani zvišale za pet odstotkov. V Londonu je drugače – tam so se cene zvišale za 2,6 odstotka, v finančni četrti pa so upadle za 6,6 odstotka.

Posledice izstopa Velike Britanije iz Evropske unije so povsem nejasne. Prezgodaj je napovedovati, kako bo vplival na migracije. Podjetja lobirajo, da bi lahko še naprej zaposlovala delavce iz Evropske unije in od drugod, velik delež britanskih volivcev pa močno nasprotuje nenadzorovanemu priseljevanju ljudi in želi, da se ustavi.

Investicij v stanovanjsko gradnjo je bilo premalo, zato primanjkuje primernih stanovanj, zaradi česar so cene nepremičnin za povprečne državljane postale nedostopne. Zelo verjetno bo povečano izseljevanje in zmanjšano priseljevanje te cene znižalo, vendar velikih in dramatičnih upadov prav gotovo ne moremo pričakovati.

Boj med Parizom in Frankfurtom

Britanskih bančnikov si na drugi strani zelo želijo v Franciji. Vendar se zdi, da je trenutni favorit Frankfurt. Njegova prednost je, da je sedež nemške in evropske centralne banke, ki zaposluje angleško govoreče ljudi. Frankfurt ima več kot deset novih visokih stolpnic, kar je za privabljanje finančnih podjetij velika prednost.

Pariz je na drugi strani precej večje mesto z desetimi milijoni prebivalcev, Frankfurt jih ima le 730 tisoč. Nemčija ima privlačnejše davke in delovne razmere, vendar želi novi predsednik Francije Emmanuel Macron tudi narediti bolj konkurenčno državo. Tudi pomembnosti življenjskega sloga pri visoko plačanih bančnikih ne gre podcenjevati, tu pa je Pariz v prednosti. Za življenje je namreč bolj privlačno mesto, ima vrhunsko kulinariko, nakupovalna središča in kulturno okolje, ki se lahko kosa z londonskim. Prav tako nameravajo v prihodnjih treh letih in pol zgraditi sedem novih visokih pisarniških stavb. Zelo bo zanimivo, katero mesto bo imelo na koncu več koristi.

Finančne storitve ne bodo edine

Finančne storitve bo brexit prizadel predvsem zato, ker bodo izgubile dostop do enotnega trga. Zaradi drugačnega razloga pa bo prizadeto področje kreativnih storitev, ki je najhitreje rastoči del britanskega gospodarstva in v bruto družbeni proizvod prispeva skoraj 90 milijard funtov. Omejitev priseljevanja bo te rasti precej zavrla. Iz drugih delov Evropske unije se namreč v Veliko Britanijo ne bodo več priseljevali izobraženi in nadarjeni kadri, ki jih zaposlujejo oglaševalske agencije in druge sorodne panoge.