0590 757 80
Globalna perspektiva - Lokalno znanje
Išči več

Hostli postajajo dober posel – kaj vse je potrebno za uspeh

Hostli postajajo dober posel – kaj vse je potrebno za uspeh – Objavljeno v časniku Finance dne 18.04.2017

Le poceni soba ni dovolj, hostel mora stati na dobri lokaciji, vsi gostje pričakujejo skupne prostore za druženje, zabavo, pogovor in tudi prehrano.

V središču Ljubljane se skoraj vsak mesec odpre nov hostel. Po podatkih spletnega portala hostelworld.com jih je v mestu že 35. Najmanjši ima 19, največji pa 132 sob. V zadnjih 20 letih je število namestitvenih zmogljivosti v hostlih eksponentno naraščalo po vsem svetu. Čeprav načrtujejo še večje rasti, bo takšnih zmogljivosti v prihodnje premalo v skoraj vseh evropskih državah.

Ljubljana je s Celico leta 2003 dobila prvi hostel. Nekdanje zaporniške celice so dobile povsem novo vsebino in zgodbe, objekt pa je z domiselnim oblikovanjem in konceptom slovenskemu glavnemu mestu prinesel novo vsebino. Z načinom življenja se spremenijo tudi potovalne navade, zato veliki investitorji zelo podrobno proučujejo zahteve milenijcev in se jim prilagajajo. Lastniki oziroma upravljavci v Sloveniji ponujajo različne dodatne storitve, kot so brezžični internet, pralnica, izposoja koles, hrana in pijača. Presenetljivo malo jih ponuja tudi zajtrk.

Šest glavnih elementov za uspeh

Lastniki nepremičnin na ugodnih lokacijah in investitorji, ki bi vložili v nepremičnine za ureditev hostla, morajo najprej upoštevati šest temeljnih zahtev. Če niso izpolnjene vse, je le malo verjetno, da bo projekt uspešen:

  1. pomembno je, da nepremičnina leži na eni osrednjih lokacij v mestu oziroma na destinaciji;
  2. v hostlu ali njegovi neposredni bližini mora biti lokal s prehrano ali trgovina;
  3. hostel mora delovati blizu nočnih lokalov in drugih zabavnih prizorišč;
  4. vse bolj pomembno je, da se hostel približa udobju, ki ga ponujajo hoteli;
  5. hostel mora imeti sefe za vrednejše stvari in polnilnike za mobilne naprave;
  6. zelo pomembna je čistoča skupnih sanitarij.

V Sloveniji so lastniki hostlov večinoma manjši podjetniki, vstopila ni še nobena večja tuja veriga, ki vlaga v hostle. Ta dejavnost je veliko bolj razvita v Veliki Britaniji in Nemčiji, institucionalni lastniki pa počasi že prodirajo v Avstrijo, Španijo in Italijo.

Donosnost je zelo spodobna

Za gradnjo ali prenovo stavbe in preureditev v hostel je več dobrih razlogov. Vložki na razpoložljivo sobo so pri hostlih precej manjši kot pri hotelih, sanitarije pa so lahko tudi skupne, zato z njimi ni treba opremiti vsake sobe. Takšni objekti ne potrebujejo lastnih parkirišč, saj večina turistov pride z javnim prevozom.

Povprečna zasedenost hostlov se meri na posteljo, kar je drugače kot pri hotelih, kjer se za uspešnost upošteva povprečni prihodek na sobo. Analitiki poudarjajo, da so povprečne zasedenosti sob večje v hostlih kot v hotelih. Zato so prihodki, ki jih ustvarijo naložbe v hostle, večji od tistih v hotele. To pa je pomembno za odločitev, kam bodo vlagatelji investirali svoja sredstva.

Prav tako so zelo nizki stroški. Ker se večina rezervacij opravi prek spletnih portalov, lastnik ne potrebuje dragih trženjskih oddelkov, kar dodatno znižuje fiksne stroške iz plač, saj lahko dobro ozračje ustvari majhna ekipa.

Ustaljen posel, ki bo še rasel

Najbolj znane oziroma največje blagovne znamke hostlov so Generator, A & O, Meininger, S. Christopher Inns, Wombats, Plus in Equity Point.

Globalni vlagatelji v namestitvene zmogljivosti hostle prepoznavajo kot ustaljen posel, ki ponuja drugačne storitve kot hoteli in sorodni ponudniki. Medtem ko tako imenovani backpackerji iščejo osnovne namestitve na bolj odročnih lokacijah, so za hipsterje hostli središča za druženje v širših in tudi ožjih središčih največjih svetovnih mest. Povpraševanje po takšnih namestitvah poganjajo trije glavni dejavniki.

Prvi je velika rast nizkocenovnih letalskih prevozov. Lansko poletje je bilo z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki opravljenih 40 odstotkov potovanj znotraj Evrope, kar je dva odstotka več kot predlanskim. Napovedi kažejo, da bo ta segment vsako leto zrasel za 13 odstotkov. Poceni potovanja so eksplodirala, kar pomeni tudi priložnost za ponudnike tovrstnih namestitev. Potovanja so postala dostopna precej širšemu krogu ljudi kot še pred nekaj leti.

Drugi je bliskovita rast delitvene ekonomije, ki jo uporabljajo predvsem milenijci z vsega sveta. In če zavračajo lastništvo stanovanj avtomobilov in drugih dobrin, zakaj ne bi delili še sob na potovanjih? Mlajši tudi na poslovnih potovanjih radi bivajo v hostlih. Velike multinacionalke, med katerimi so Johnnie Walker, Nike, Red Bull, Uber, Facebook, Google in MTV, prirejajo dogodke za zaposlene in predstavljajo nove produkte v hostlih britanske družbe Generator. Razmah s pridom izkoriščajo tudi ponudniki, ki njihove nastanitve ponujajo prek Airbnbja. Ta ponudnik tako vsak teden dobi okoli 14 tisoč novih ponudnikov, uporabljajo pa jih tudi zaposleni v korporacijah, kot je Morgan Stanley.

Tretji generator je preobrazba samih hostlov. Najprej so ponujali povsem osnovno namestitev, danes pa veliko hostlov ponuja druženje, spremljajoče dejavnosti in s tem tudi specifična doživetja. Hostel Freehand v Miamiju ima enega najbolj priljubljenih barov na svetu Broken Shaker. Bil je razglašen za najboljši hotelski bar, kar je neverjeten dosežek za ponudnika poceni namestitev.

Zelo zanimiva veja so hibridni hoteli

Hibridni hoteli združujejo najboljše iz hotelov in hostlov. Največja hotelska skupina na svetu Accor je septembra lani v francoskem surferskem raju Hossegor odprla prvi objekt Jo & Joe s 145 sobami. V njem so združili storitve hotelske verige AccorHotels ter športnih znamk Quiksilver in Roxy, pri čemer naj bi združili najboljše lastnosti hotelov, hostlov in zasebnih namestitev. Podobne namestitve bodo prihodnje leto zagnali še v Parizu in Bordeauxu, enako storitev pa nameravajo ponujati tudi v Budimpešti, Varšavi, Rio de Janeiru in Sao Paulu. Do leta 2020 naj bi odprli okoli 50 takšnih hostlov.

Opredeljujejo ga kot inovativno odprto hišo, koncept povezuje tako notranje kot zunanje skupne prostore. Imajo zasebne in skupne sobe za dve do pet oseb, vse skupaj pa povezujejo prostori za pripravo hrane in druženje. Prek posebne aplikacije lahko gosti dobijo podatke o drugih osebah, ki so tam nastanjene, dogodkih, ki bodo potekali, in organiziranih izletih.

S takšnim konceptom omenjena hotelska veriga odgovarja na vse večjo priljubljenost Airbnbja, pri čemer želi privabiti določen del lokalnega prebivalstva, zaradi česar bi bili ti hostli še bolj zanimivi tudi za druge turiste iz oddaljenih krajev. Prostore in opremo so zasnovali eni boljših francoskih oblikovalcev, pri čemer je vidno, da investitor ni varčeval. Gotovo bo zanimivo videti, kako se bo nov koncept uveljavil med milenijci oziroma v katero smer se bo razvijal.

Cube v Nassfeldu je moderna stavba zraven smučišča, v kateri lahko turisti najamejo dvoposteljno sobo ali pa le posteljo v večjih sobah – največje imajo osem postelj. Sobe imajo lahko lastne kopalnice, lahko se delijo, v skupnih prostorih so uredili bar, nočni klub, dnevni prostor, teraso za sončenje in velnes.

NYAH na Key Westu na Floridi je prav tako kombinacija hostla in hotela, ki gosti predvsem skupine popotnikov, ki potujejo skupaj in želijo skupaj tudi bivati. Sobe so prilagodljive, postelje lahko postavijo drugo poleg druge ali drugo na drugo, lahko jih spremenijo tudi v kavč. V objektu so vse druge storitve kot v klasičnih hotelih, turisti lahko naročijo zajtrk in se družijo v skupnih prostorih.

Jacqueline Stuart je direktorica podjetja S-Invest.