Hotelirji skoraj vse upe polagajo v uspešnost cepljenja proti koronavirusu – Objavljeno v časniku Finance dne 29.12.2020

GOSTUJOČI KOMENTAR

Jacqueline Stuart

Po predvidevanjih bodo hoteli po krizi zaradi koronavirusa izgubili od 15 do 20 odstotkov vrednosti, najprej se bo povečalo število obiskov turistov, šele nato poslovnežev

Za hotelsko dejavnost je mogoče slišati napovedi, da se bo v običajne tirnice vrnila do konca leta 2021, kakršnakoli že bo ta normalnost v pokoronskem svetu.

Odobritev Pfizerjevega cepiva pomeni novo upanje za hotelirje, luč na koncu predora. Za zagon gospodarskega okrevanja ni treba, da se cepijo vsi. Ko bodo cepljene ranljive skupine, bo nevarnost, da bi bile bolnišnice prezasedene, manjša, s cepljenjem se bodo okrepile tudi migracije in s tem turistična potovanja.

Kako bi se v pokoronskem svetu lahko spremenili hoteli

Povsem mogoče je, da se bo vloga hotelov, še zlasti v mestih, spremenila. V letu 2020 smo se lahko naučili, da srečanja v živo niso vedno nujna in da jih je mogoče dobro nadomestiti z videokonferencami. V prihodnje lahko pričakujemo manj službenih potovanj. Hkrati smo se v tem žalostnem letu zavedeli pomena medčloveškega stika. Predstava o prihodnosti brez konferenc, srečanj, programov za krepitev ekipnega duha in tako naprej ni nekaj, s čimer bi se lahko sprijaznila večina ljudi. Hoteli, ki so odvisni od gostov na službenih potovanjih, bodo morda morali vnovič premisliti, kaj jim ponuditi. Veliko pisarniških delavcev bo v prihodnje verjetno več delalo od doma in pisarn ne bodo uporabljali toliko kot svoja delovišča, temveč bodo te imele bolj vlogo povezovalnih stičišč.

Nekatera podjetja bodo ugotovila, da jim bolj ustreza prilagodljiv pisarniški prostor ali uporaba konferenčnih sob v hotelih. Zanimivo bo videti, kako se bodo stvari spreminjale v različnih delih sveta. Gregor Jamnik, direktor hotela Slon v Ljubljani, meni, da so kratkoročna prihodnost korporativnih dogodkov hibridni sestanki z odrom in kamerami v sejni sobi ter digitalnim občinstvom. Prepričan je tudi, da bodo morda morali nekateri hoteli začasno spremeniti namembnost sejnih sob in jih, dokler si službena potovanja ne opomorejo v celoti, nameniti gostom, ki so na počitniških potovanjih. Prav ti bodo takoj po okrevanju in po večjem povpraševanju po zasebnih namestitvah dobili največ ugodnosti. Zastavonoše vnovičnega zagona bodo končni porabniki.

Svetovni trendi zasedenosti hotelov

STR Trends je storitev ameriškega podjetja STR in spremlja rezultate, ki jih dosegajo hoteli po vsem svetu, vključno z ljubljanskimi. V STR napovedujejo, da bo poletje 2021 veliko uspešnejše od leta 2020. Kot poročajo, po svetu ponekod že doživljajo odboj navzgor, na primer na Kitajskem. Kitajska, ki ima virus pod nadzorom, pobira koristi tega, da 150 milijonov njenih državljanov, ki na leto potujejo v tujino, tega zdaj ne more početi in zato izkoriščajo priložnost za dopust v svoji državi. V Evropi odboja navzgor ne moremo pričakovati v kratkem.

Sedemdnevna drseča povprečna zasedenost v novembru 2020:

Kitajska: 66-odstotna,

ZDA: 44,3-odstotna,

Bližnji vzhod: 50-odstotna,

Evropa: 28,1-odstotna,

Afrika: 30,7-odstotna.

Kitajska hitro okreva in se približuje ravnem v letu 2019. Japonska okreva, v Avstraliji je rast zelo šibka. Na Tajskem ni mogoče opaziti okrevanja. ZDA kažejo odpornost kljub povečanju števila obolelih za COVID-19.

Evropa je trenutno najbolj prizadeta na svetu

Evropa je edino območje s slabšimi rezultati. V večini evropskih držav je zdaj v veljavi druga splošna karantena. Službena potovanja se niso vrnila, prostočasna pojenjajo. Večina evropskih hotelov je imela celo poleti od 40 do 50 odstotkov slabšo zasedenost kot leto poprej, pri čemer se razmere ne slabšajo povsod enako, stopnje zasedenosti segajo od 4,7 do 44,6 odstotka. V novembru 2020 so najboljše rezultate dosegali Turčija, Združeno kraljestvo in Rusija, slabše pa med drugim Avstrija, Belgija, Češka republika, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska in Portugalska, kjer se stopnje zasedenosti slabšajo in so izražene z enomestno številko. Upanja ne dajejo niti rezervacije za prihodnji mesec, saj so od 0- do 12-odstotne.

Zanimiva je ena izmed ugotovitev STR, in sicer, da so majhni hoteli bolje zasedeni od velikih. Najbolje gre hotelom ekonomskega razreda in nizkocenovnim hotelom, najslabše luksuznim, hoteli srednjega cenovnega razreda pa so nekje vmes. V letu 2020 je STR med hoteli z najboljšimi in najslabšimi rezultati izmeril rekordno velike razlike.

Hotelom, ki ostajajo odprti, se povečuje dolgoročna zasedenost

V večini držav je v drugi splošni karanteni zaprtih manj hotelov kot v prvi. V Španiji jih je ta hip zaprtih od 30 do 40 odstotkov, v Franciji od 10 do 20 odstotkov, v Nemčiji in Združenem kraljestvu pa od 10 do 20 odstotkov. Vlade in ukrepi evropskih držav praviloma velevajo, da morajo biti hoteli za prostočasne potnike zaprti, v njih pa lahko prebivajo tisti na službenih potovanjih.

Po ugotovitvah STR so imeli po koncu prve splošne karantene hoteli, ki so ostali med njo odprti, boljše rezultate kot tisti, ki so bili med njo zaprti. V prednosti so bili tudi hoteli, ki so odprli svoja vrata mesec dni pred koncem splošne karantene, prednost hotelov, ki so vrata odprli teden dni pred koncem, je bila precej manjša. Hoteli, ki so se odprli po koncu splošne karantene, so imeli za 20 odstotkov slabše rezultate v visoki sezoni kot tisti, ki so ostali odprti med splošno karanteno.

Kakšna bo vrednost hotelov po krizi

Kalvarija je zahtevala svoj davek tudi pri bilancah hotelov. Večina vlad zagotavlja hotelom različne oblike pomoči. Za zdaj lahko z njimi preživijo. Banke so bile prožne in so dovolile odlog plačila finančnih obveznosti. Upamo lahko, da bo ta pomoč na voljo tudi v prihodnje, saj si nihče ne želi, da bi imeli veliko stečajev, ki so se napovedovali na začetku pandemije.

Splošna ocena nepremičninskih posrednikov, ki se ukvarjajo s hoteli, je, da je vrednost hotelov po začetku krize upadla za od 15 do 20 odstotkov. Toda to so le ugibanja, saj je bilo sklenjenih malo poslov. Pri večini kupoprodaj v letu 2020 je šlo za dokončevanje poslov, ki so se začeli pred pandemijo.

Po naših izkušnjah je povpraševanje po nakupu hotelov veliko, a gre pri skoraj vseh nakupa željnih kupcih za preračunljivost, saj so pripravljeni plačati zgolj nizke zneske, ki so nesprejemljivi za lastnike, ki zato raje prevedrijo krizo v upanju na skorajšnje boljše čase.

Slovenija v letu 2020

Stanje v Sloveniji je bilo v letu 2020 zelo različno, odvisno od lokacije. Leto se je začelo dobro, Ljubljana in Obala sta imeli v januarju za 18 odstotkov boljše rezultate v primerjavi z letom 2019. Zdraviliški kraji so imeli za devet odstotkov boljše rezultate, objezerska in gorska letovišča pa rahlo slabše.

V februarju so vse tri lokacije imele slabše rezultate, a le za 2,6 do 7,5 odstotka. V marcu, aprilu in maju je bil posel na vseh lokacijah pričakovano zdesetkan, rezultati so bili slabši za 72 do 99 odstotkov. V juniju je bilo zanimivo, saj smo začeli opažati razlike med lokacijami. Zdraviliški kraji in obmorska letovišča so imeli za okoli 50 odstotkov slabše poslovanje, medtem ko je šlo objezerskim in gorskim letoviščem še slabše in so imela 77-odstotni upad, Ljubljana pa je imela celo za 88 odstotkov slabše rezultate.

V juliju so bile razlike še večje. Zdraviliški kraji so imeli za neverjetnih 29 odstotkov boljše rezultate kot v istem obdobju leta 2019, obmorska letovišča za sedem odstotkov. Objezerska in gorska letovišča so imela za 32 odstotkov slabše rezultate, v Ljubljani je bil upad 72-odstoten.

To nasprotuje pričakovanjem, da bodo precej boljše rezultate od zdraviliških krajev imela objezerska, gorska in obmor­ska letovišča – zaradi možnosti, ki se tam ponujajo za fizične dejavnosti na prostem. So pa bila obmorska letovišča v juliju na splošno izjemno dobro zasedena in niti ni bilo kaj dosti prostora za izboljšanje razmer, saj je bilo veliko hotelov v visoki sezoni polno zasedenih. Slabih rezultatov objezerskih in gorskih letovišč si, kot kaže, ni mogoče racionalno razložiti. Pričakovali bi namreč, da so idealni kraji za letovanje v času pandemije prav gore, kjer je neskončno veliko možnosti za to, da ste na samem. Veseli podatek, da so bili zdraviliški kraji manj prizadeti od drugih, saj bo to utrdilo sloves Slovenije kot kakovostne zdraviliške destinacije. Ljubljana ima malo domačih gostov na službenih poteh in je odvisna od tujih turistov s kratkotrajnim bivanjem in od mednarodnih službenih potovanj, zato ne preseneča, da je utrpela tolikšno škodo.

Podobno je bilo v avgustu, z le rahlo boljšimi rezultati objezerskih in gorskih letovišč ter Ljubljane. Velikih sprememb ni bilo niti v septembru. Čeprav v letu 2020 ni bilo zmagovalcev, so zdraviliški kraji in obmorska letovišča poslovali veliko bolje kot objezerska in gorska letovišča. V Ljubljani je bilo stanje slabše v vseh mesecih od marca in se je poslabševalo v razponu od 66 do 99 odstotkov. Ljubljanski hotelirji preživljajo res težke čase.

Slovenija je pobrala koristi tega, da se je domači turistični trg odločil za počitnice doma in da ima na dosegu vožnje z avtomobilom premožne trge osrednje Evrope, katerih udeleženci niso mogli odleteti dlje. Lastniki hotelov v turističnih krajih bi morali vladi čestitati za uvedbo turističnih bonov, ki so vsakemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji omogočili 200 evrov dobroimetja. Učinek tega je bil velik in veliko turističnim podjetjem je to zagotovilo preživetje.

Kaj lahko pričakujemo v letu 2021

Učinkovitejše zdravljenje COVID-19, ker bodo imeli strokovnjaki v zdravstvu več znanja o tej bolezni, učinkovitejše omejitve, ki nam bodo dovolile, da živimo svoje življenje in se hkrati izognemo širjenju virusa, splošno olajšanje zaradi cepljenja ranljivih skupin in več prostovoljnih testiranj pred potovanjem in ob prihodu. Pa tudi vrnitev k turističnim potovanjem poleti, ko bodo letalske družbe začele povečevati število svojih poletov, in morda nekaj več službenih potovanj ter poslovnih dogodkov. Upanje vsekakor ostaja.

Večina ljudi se je novi normalnosti prilagodila brez težav

Testiranje na okužbo z novim koronavirusom pred potovanjem je postalo rutina. Nedavna anketa, ki jo je izvedlo mednarodno podjetje na področju poslovnih nepremičnin Cushmam and Wakefield, je pokazala, da si tega, da bi se življenje vrnilo v prejšnje stanje, želi le devet odstotkov vprašanih. Kot izboljšave, ki so jih prinesle splošne karantene, so navedli:

41 odstotkov: večja povezanost skupnosti,

27 odstotkov: več telovadbe,

23 odstotkov: boljši odnosi z otroki,

61 odstotkov: manj porabe denarja brez potrebe,

61 odstotkov: znižanje ravni dušikovega dioksida.

Več kot polovica vprašanih je v anketi izjavila, da so se brez težav prilagodili novi normalnosti.