Internet manjša donose nakupovalnih središč, lastniki iščejo nove vsebine za privabljanje obiskovalcev – Objavljeno v časniku Finance dne 25.02.2020

V novem ljubljanskem nakupovalnem središču Aleja, ki ga bodo odprli prihodnji mesec, bodo na strehi uredili rekreativne površine, dodatne vsebine bodo tudi pred stavbo. S takšnimi vsebinami želijo lastniki nakupovalnih središč povečati obisk, saj se zaradi nakupov prek spleta se klasično nakupovanje krči.

Nakupovanje prek spleta že vpliva na investitorje, ki vlagajo v nakupovalna središča in druge trgovske nepremičnine, zato se lastniki že prilagajajo in v ta središča vpeljujejo nove, predvsem zabavne vsebine.

Po ugotovitvah globalne svetovalne nepremičninske družbe Cushman and Wakefield so tveganja, ki jih morajo sprejeti lastniki nakupovalnih središč, povezana z državo v kateri nakupovalno središče stoji. Srednja in vzhodna Evropa, kjer spletno nakupovanje ne prodira tako hitro, sta precej bolj stabilni kot zahodna Evropa, kjer se delež nakupov prek spleta povečuje hitreje, kar bo pripeljalo do presežnih prodajnih površin. Zelo verjetno je, da se bodo najemnine trgovskih površin na teh območjih znižale, lastniki pa bodo morali svoje naložbene portfelje prilagoditi novim tržnim razmeram in prodajnim kanalom. Spremembam se najbolj uspešno upirajo priljubljene nakupovalne ulice v evropskih velemestih, veliki in uveljavljeni nakupovalni centri, manjše prodajalne in nakupovalna skladišča, sem sodijo še zabaviščni centri in prodajalne z živili. Predvsem pa se povečujejo razlike v prodaji in donosnosti med najbolj želenimi lokacijami in trgovskimi središči, ki stojijo na manj priljubljenih oziroma obljudenih območjih.

Športna igrišča, restavracije in domišljijski otroški svet

Za uspeh oziroma zadovoljivo dobičkonosnost nakupovalnega središča bo moral lastnik vpeljati nove vsebine, predvsem povezane z zabavo in preživljanjem prostega časa. Prireditve in različni zabavni ter kulturni dogodki bodo vse bolj pomemben dejavnik, s katerim bodo lastniki v svoje centre privabljali več ljudi. Te vsebine bodo morali dopolnjevati z gostinskimi storitvami, navidezno resničnostjo, velikimi zasloni in podobnim.

Tako bodo sredi prihodnjega meseca v Šiški v Ljubljani odprli veliko nakupovalno središče Aleja. Poleg trgovin bo v njem več kot 2.300 kvadratnih metrov velik gurmanski oddelek z restavracijami, kjer bodo lahko obiskovalci obedovali pod veliko stekleno kupolo. Veliko zabavnih vsebin bodo organizirali na strehi nakupovalnega središča, tam bodo uredili tudi odbojkarsko, košarkarsko in nogometno igrišče, fitnes park, tekaško stezo in zunanje igrišče za otroke. Pred središčem bodo uredili tudi kolopark, načrtujejo še fantazijski otroški kotiček.

Zabavne vsebine vse bolj vstopajo v nakupovalna središča. Tako je proizvajalec obutve v Londonu odprl 2.800 kvadratnih metrov velik center, ki združuje umetniške vsebine, glasbo, BMX, ulično kulturo in modo. V prostorih so uredili kino, glasbeni oder in umetniško galerijo, v spodnji etaži so postavili celo betonsko rolkarsko rampo. Ikea je v Veliki Britaniji prek Facebooka organizirala nagradno igro. Izžrebali so sto ljudi, ki so lahko preživeli noč v njihovem centru v Essexu, kjer so lahko izbrali želene vzmetnice, blazine in pregrinjala, ki so jih lahko tudi preizkusili.

Vse bolj zanimivi postajajo logistični centri

Globalna nepremičninska svetovalna družba CBRE je v poročilu za leto 2019 objavila namere oziroma preference investitorjev v nepremičninske projekte. Manj kot deset odstotkov teh družb je izjavilo, da so najbolj zanimive investicije v trgovska središča, medtem ko okoli 30 odstotkov omenja industrijske in logistične objekte. Razlog za to gre pripisati zelo veliki rasti nakupovanja po spletu.

Investicije v nakupovalna središča še nad povprečjem

V Sloveniji se za zdaj globalno razpoloženje še ne pozna, saj smo lani zabeležili za okoli 400 milijonov evrov transakcij v nakupovalna središča. Med večjimi tovrstnimi transakcijami omenjamo Centrisovo prodajo trgovskih središč Immofinanzu, Supernovi in še nekaterim drugim institucionalnim vlagateljem v nepremičnine in prodaji Tuševih tar Merkurjevih trgovskih centrov.

Sicer investicije v trgovska središča in druge nakupovalne površine tudi v drugih delih Evrope ostajajo na visoki ravni. Lani so bile tovrstne transakcije na stari celi skupaj vredne 45 milijard evrov, kar je nad desetletnim povprečjem. Donosi v naložbe nakupovalnih centrov so stabilni, vendar se v več državah manjšajo.

Slovenci smo v povprečju internetnih nakupov

In kako se spreminja priljubljenost klasičnega in internetnega nakupovanja? Po podatkih združenja eCommerce Europev, v katero je vključenih več kot sto tisoč internetnih ponudnikov blaga in storitev, delež kupcev, ki nakupujejo prek spleta, sega od 22 odstotkov v Ukrajini do 88 v Švici. Slovenija je nekje v povprečju, saj prek spleta nakupuje 46 odstotkov ljudi. Evropa beleži stalno rast internetnih nakupov, ta rast pa letno znaša 13 odstotkov, za Slovenijo omenjeno združenje v prihodnje napoveduje 9,1-odstotno rast. Največ spletnega prometa je v zahodni Evropi, kjer se opravi okoli 66 odstotkov vseh tovrstnih evropskih nakupov. Največ prek spleta porabijo državljani severnoevropskih držav, kjer vsak internetni kupec na leto zapravi dobrih dva tisoč evrov. Maltežani največ kupujejo od evropskih ponudnikov, ta delež dosega 98 odstotkov. Najbolj globalni kupci so Črnogorci, saj opravijo 77 odstotkov nakupov od internetnih trgovin, ki poslujejo v državah zunaj Evrope. Za primerjavo dodajmo, da Slovenci opravijo 28 odstotkov tovrstnih nakupov. V Sloveniji se največ internetnih nakupov opravi prek računalnikov, štirje odstotki nakupov se opravijo prek mobilnih telefonov, trije odstotki pa prek tablic.

V letu 2018 so Slovenci prek spleta zapravili 310 milijonov evrov do leta 2022 se bo po projekcijah ta promet dvignil na slabih 440 milijonov evrov. Slovenija ima dobre internetne povezave, saj ima 87 odstotkov gospodinjstev povezavo z internetom in razvit bančni sistem, ki ponuja različne možnosti brezgotovinskega plačevanja. Med najbolj priljubljenimi dobrinami, ki jih Slovenci kupujejo prek spletnih ponudnikov, so oblačila, obutev, elektronske naprave, različni pripomočki, lepotni dodatki, kozmetika in izdelki za osebno nego. Ljudje se med drugim šalijo, da je prodajalec elektronike, bele tehnike in drugih pripomočkov Big Bang postal razstavni salon za spletnega prodajalca. Kupci si izdelek ogledajo in ga pozneje kupijo prek spletnega ponudnika Mimovrste, ki sodi med najbolj priljubljene slovenske spletne nakupovalne in informacijske portale. Drugi so: cenej.si ceneje.si, nakupovanje.net, mercator.si, med tujimi pa so Amazon, eBay in Ali Express.

Meje padajo prepočasi

Evropska unija zelo aktivno odpravlja ovire, s katerimi olajšuje dostop do spletnega nakupovanja tako dobrin kot tudi storitev, ki jih ponujajo evropska podjetja. Gre predvsem za odpravo neupravičenih čezmejnih ovir, krepitev cenejših čezmejnih dostav in zaščito kupcev, ki nakupujejo prek spletnih rešitev. Geografske blokade tako kupca preusmerijo iz spletne trgovine v tuji državi Evropske unije na spletnega ponudnika v domači državi, prav tako se uravnavata način in mesto plačil. Decembra predlani so začela veljati nova pravila za preprečevanje tako imenovane internetne nakupovalne diskriminacije.

Vendar se kupci še vedno srečujejo z vprašljivimi praksami. Tako ponudnik italijanske spletne trgovine z oblačili zaračunava za okoli četrtino višje cene, kot veljajo na slovenski spletni strani, pri čemer dostava blaga, kupljenega pri slovenskem ponudniku, v Italijo ni mogoča. Enako velja za spletno nakupovanje pri trgovini Marks & Spencer, pri čemer so cene na v Italiji višje kot v Veliki Britaniji. Tudi tu dostava z otoka na apeninski škorenj ni mogoča. Lahko si le predstavljamo, kako bi odprava teh ovir vplivala na davčne prihodke slovenske zahodne sosede, če se te ovire odpravijo. Vendar so to zgodbe za druge vrste vsebinskih portalov. Vrnimo se na trgovske centre in s katerimi prijemi lastniki privabljajo obiskovalce.

Primer Woolworth

Velika Britanija je znana kot država z veliko priljubljenih trgovin in nakupovalnih centrov. Kljub vsemu je kar nekaj znanih središč zaprlo svoja vrata. Ena največjih takšnih zgodb se je zgodila že leta 2007, ko svoja vrata zaprli trgovski centri Woolwortha. Gre za trgovsko verigo, ki je imela v najbolj priljubljenih nakupovalnih ulicah več kot 800 nakupovalnih centrov. Z zaprtjem vseh njihovih trgovin je delo izgubilo 27 tisoč zaposlenih, pred kratkim pa so verigo zagnali prek spleta. Blagovne znamke, kot so Principles, Jane Norman, Tie Rack, Barratts, British Home Stores, Banana Republic in C & A, so se umaknile iz britanskega trga. Zelo podobne poteze vlečejo prodajalci elektronske in športne opreme, knjigarne in prodajalci igrač.

Telefonske aplikacije za kombinirane nakupe

Velika Britanija ima v primerjavi z državami Evropske unije precej večji delež bruto domačega proizvoda, ki ga državljani zapravijo prek spletnih nakupov, kot je delež v drugih državah EU. Na otoku je ta delež 7,94-odstoten, v severni Evropi 3,3-, v osrednji Evropi 1,94- in zahodni Evropi 3,82-odstoten. Lastniki trgovskih centrov bi morali te številke upoštevati. Večina trgovcev kombinira prodajo prek spleta in klasično prodajo v trgovinah (klick and brick), s čimer razširijo možnost nakupa posameznega izdelka ali storitve. Zara je tako pri tem precej uspešna. Če v posamezni trgovini kupec ne najde ustrezne velikosti, lahko prek aplikacije pametnega telefona preprosto posname etiketo in naroči izdelek z njegovo številko prek spleta. Prejeti izdelek lahko pelje nazaj ali pa ga vrne v eni izmed prodajaln.

Jacqueline Stuart je direktorica nepremičninske agencije S-invest.