Milenijci zavrnejo zaposlitev, takoj ko vidijo zanemarjene pisarne – Objavljeno v časniku Finance dne 02.10.2018

Ena izmed najpomembnejših nalog vodstev podjetij se danes nanaša na njihove kadre, in sicer kako najbolj talentirane zaposlene zadržati, da bodo dodano vrednost ustvarjali pri njih, ne pri konkurenci.

Eno izmed najglasnejših sporočil letošnjega foruma CEE Property, ki je sredi septembra potekal na Dunaju, se glasi, da je odločilno urejeno in za bivanje prijazno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo. Še več. Upravljavci poslovnih nepremičnin opažajo, da milenijci zelo pogosto zavrnejo zaposlitev, če jim pisarne v podjetju morebitnega delodajalca niso všeč.

Vodstva podjetij se bodo morala v prihodnje zelo potruditi, da bodo zmanjšala bolniške odsotnosti in stres na delovnem mestu. Današnji ritem življenja je čedalje hitrejši. Paradoksalno pa želimo vsi ljudje živeti zdravo in dolgo. Tako podjetja dobivajo vse več jasnih zahtev svojih zaposlenih, da želijo kakovostne in do človeka prijazne delovne razmere.

Obstaja veliko osebnih izpovedi in akademskih analiz, ki jasno kažejo, da so zdravje, zadovoljstvo na delovnem mestu in visoka produktivnost zelo tesno povezani s kakovostnimi delovnimi okolji. Med tveganji za zdravje danes javnost najpogosteje prepoznava onesnažen zrak, slabe prehranske navade, stres in premalo spanja. Ti dejavniki načenjajo imunski sistem. Vendar ima lahko bivanje v stavbah precej bolj zakrite negativne učinke na delovanje žlez in hormonskega sistema.

Nove stavbe so drugačne

Precej globalnih korporacij in velikih mest se čedalje bolj posveča načrtovanju in strategijam, kako izboljšati delovne razmere v velikih poslovnih stavbah, s čimer bi motivirali in podprli ljudi, ki tam delajo. Zaposleni znajo ceniti delodajalce, ki se trudijo zagotoviti kakovostno delovno mesto. To občutijo kot priznanje, da je njihovim nadrejenimi mar zanje, kar jih navda s ponosom. Veliko ljudem veliko pomeni prilagodljiv delovni čas in da niso stalno pod nadzorom.

Slovenija je zelo konservativna, saj nove pristope k preživljanju delovnega časa veliko zaposlenih sprejema z veliko odpora in nervoze. Izjema je le populacija, ki začenja kariero ali je zaposlena le nekaj let.

Medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija stres imenuje epidemija 21. stoletja, pri čemer eden od treh zaposlenih v Evropski uniji čuti posledice stresa na delovnem mestu, so pisarne v slovenskih podjetjih daleč od idealnih. Najboljših poslovnih stavb prve kategorije je zdaleč premalo, ljudje ob delovnikih osem ur preživljajo v odsluženih poslovnih stavbah z vprašljivim vzdrževanjem in v hrupnih temačnih ter zadušljivih mrzlih ali vročih pisarnah.

Nihče ne ve, kaj bi s starimi stavbami

Večina stavb, tako poslovnih kot stanovanjskih, mora v Sloveniji izpolniti številne zahteve. Na prvem mestu je precej zahtevno podnebje z vročimi poletji in mrzlimi zimami. Poslovne stavbe, ki so jih zgradili še v obdobju Jugoslavije, so bile za tisti čas vrhunske, vendar jih je načel zob časa. Nekatere je mogoče prenoviti, pri čemer morajo biti posegi temeljiti, brez kompromisov. Le tako bodo v teh stavbah lahko uredili prostore, primerne delovnim procesom in počutju zaposlenih v 21. stoletju. Vendar so ti posegi zelo dragi, zato bi bilo bolje dobršen del teh stavb preprosto porušiti in zgraditi nove.

Tako popolna prenova oziroma porušitev pa je v Sloveniji v veliko primerih tako rekoč nemogoča. Razlog za to je mešano lastništvo stavb. Med več lastniki ni mogoče doseči konsenza, kaj storiti z odsluženimi zidovi in instalacijami. Na drugi strani je kar nekaj stavb, nad katerimi bedi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato so posegi zelo omejeni.

Temperatura in poraba energije

Avtomatski klimatski sistemi pozimi in poleti ponavadi zagotavljajo primerno ozračje v severnih delih stavb, kjer ni neposrednega sočnega obsevanja. Vendar se prostori na južni strani objekta zaradi sonca pregrevajo. Jeseni in spomladi sonce čez nebo srednje Evrope potuje nizko in skozi okna sije neposredno v prostore, drugih, na severni strani, ne doseže.

Večina upravnikov stavb v tem času zažene gretje ali hlajenje, vendar ti procesi niso usklajeni z razmerami v posameznih delih stavbe. Velikokrat prihaja do različnih kompromisov, zato je enim zaposlenim prevroče, druge zebe, zadovoljen ni nihče. Starejše stavbe z zastarelimi klimatskimi sistemi in brez izolacije ter primernega stavbnega pohištva porabijo ogromno energije, zato so tekoči stroški uporabe teh prostorov zelo visoki. V veliko primerih nimajo ločenih števcev za različne uporabnike, ampak skupni števec, zaradi česar nihče ne gleda na varčevanje z energijo. Osnovna rešitev so izolacijske obloge, vendar gre za drag poseg, s katerim se velik del lastnikov ne strinja in vse ostaja po starem.

Veliko je zadušljivih prostorov

Zrak je v starih in slabo vzdrževanih stavbah slab, zato veliko zaposlenih odpira okna tudi sredi najhujše zime. Predvsem zaradi hude energetske krize v sedemdesetih letih so projektanti prišli do spoznanja, da je treba stavbe neprepustno zapreti, s čimer so privarčevali veliko denarja za ogrevanje in hlajenje. Zrak v prostore dovajajo prisilno, z zelo omejenimi možnostmi naravnega in najbolj enostavnega prezračevanja.

Zrak so prečistili z različnimi filtri, vendar so se sčasoma v teh sistemih zaredile nove bakterije in prej neznani agensi, zaradi katerih se ljudje slabo počutijo in kronično zbolevajo. Na drugi strani iz pohištva in talnih oblog izparevajo škodljive organske snovi, nedolžna niso niti čistila, ki jih uporabljajo pri periodičnem čiščenju prostorov. Vse skupaj se da omiliti s posebnimi ultravijoličnimi dezinfekcijskimi sistemi.

Premalo ali preveč svetlobe

V nepravilno projektiranih stavbah so prostori temačni in depresivni, na drugi strani pa preveč svetli, kjer se nenehno blešči. Vendar je osvetlitev mogoče izboljšati. Že zamenjava žarnic lahko povsem spremeni prej temačni prostor v prijetno delovno okolje. Obenem prehod na LED-svetila zelo zmanjša porabo električne energije. Enostavna in poceni je tudi namestitev različnih tipal, prek katerih lahko uravnavamo dotok neposredne sončne svetlobe.

Novi certifikati 

Za ocenjevanje kakovosti poslovnih stavb so razvili več standardov. Eden izmed njih je Breeam, ki ga uporabljajo že od leta 1990. Pred štirimi leti so predstavili nov standard Well, ki meri predvsem zdravje zaposlenih in so ga razvili po sedemletnih znanstvenih, medicinskih in arhitekturnih ra­ziskavah. Razvili so ga v Združenih državah Amerike, ki so na tem področju svetlobna leta pred Evropsko unijo.

Jacqueline Stuart je direktorica nepremičninske agencije S-invest.