Na trg počitniških nepremičnin čedalje bolj vplivajo mlajši upokojenci  – Objavljeno v časniku Finance dne 13.06.2017

Trg počitniških nepremičnin obvladujejo v glavnem domači kupci. Medtem ko tujci še kupijo kakšno nepremičnino na turističnih območjih Severne Primorske in na Gorenjskem, skoraj vse obalne nepremičnine pokupijo domači državljani.

Še dobro se spomnimo zgodb, ki so jih v Prekmurju pisali britanski kupci nepremičnin. Zaradi okoli 300 novih lastnikov, ki so si na tem zelo poceni območju uredili drugi dom, nekateri pa so se tja celo preselili, je bilo kar nekaj pomislekov, protestov in zgražanja. A po začetku globalne finančne krize so se transakcije povsem ustavile – lani so v tej regiji nepremičnino kupili trije državljani Velike Britanije.

Tujci opravijo majhen delež nepremičninskih transakcij

Po ocenah Geodetske uprave Republike Slovenije so lani le 3,6 odstotka vseh nepremičninskih transakcij opravili tuji državljani, 1,6 odstotka pa je bilo vseh stanovanjskih transakcij. Gre za 166 hiš in 141 stanovanj.Točno število nepremičninskih transakcij s tujimi državljani je v Sloveniji sicer zelo težko oceniti. Državljani EU in še nekateri drugi imajo vzajemne pravice in lahko v Sloveniji nastopijo kot lastniki nepremičnin. Drugi, kot so Rusi, morajo za nakup nepremičnine v Sloveniji ustanoviti podjetje. Podatka o tem, koliko nepremičninskih transakcij se je zgodilo prek slovenskih podjetij v lasti tujih državljanov, beri Rusov, ta ocena ne zajema. Vsekakor pa tuje povpraševanje oziroma transakcije s počitniškimi nepremičninami praktično ne vplivajo na celoten promet.

Justin Young iz podjetja Slovenia Estates, ki že od leta 2008 opravlja nepremičninske posle s tujimi državljani, je lani zaznal okoli 20-odstotno povečanje trgovanja s tujimi državljani. Povprečna vrednost transakcije znaša okoli 200 tisoč evrov. Gre predvsem za državljane Velike Britanije in druge državljane Evropske unije, nekaj je še Rusov in Ukrajincev. Iščejo stanovanjske nepremičnine v Ljubljani, na Bledu, v Bohinju in Posočju. Večina išče starejše nepremičnine in jih preuredi, da so primerne za oddajanje turistom.

Na Obali kupujejo predvsem Slovenci

Zgodba je precej drugačna na slovenski obali, kjer je promet z rabljenimi nepremičninami precej živahen in si je od časa gospodarske krize, ko je povsem zamrl, precej opomogel. Vendar počitniške nepremičnine kupujejo skoraj izključno Slovenci, z izjemo nekaj Rusov. Precej zgovoren je primer prodaje 190 stanovanj v stanovanjski soseski Livade. Polovico so jih kupili domačini za bivanjske potrebe, drugo polovico kupci iz drugih delov Slovenije za počitniške namene.

Tudi sicer so razmere na slovenski obali drugačne kot v drugih delih Evrope, predvsem v Španiji, kjer je iz leta 2009 na trgu še 340 tisoč stanovanjskih in počitniških enot. Razvijalci teh projektov so propadli, nepremičninski agenti so se odselili, posojil za te nakupe ni več. Res, da je s krizo v Sloveniji promet z nepremičninami močno upadel in da je ostalo nedokončanih kar nekaj novogradenj, vendar tako velikih posledic kot denimo v Španiji vendarle ni bilo.

Tujci so lani v Španiji kupili 48 tisoč enot

Torej, če tujci ne kupujejo v Sloveniji, kje torej iščejo sanjske apartmaje? Vročega sonca lačni severni Evropejci iščejo nepremičnine v Španiji, zlasti je priljubljena Costa del Sol s svojimi 300 sočnimi dnevi na leto, desetinami golfišč, luksuznimi marinami, nakupovalnimi centri in nočnimi zabavišči. Na Pirenejski polotok se vračajo tako investitorji kot kupci; ti so predlanskim kupili 48 tisoč enot, kar je bilo za 13 odstotkov več kot leta 2014, tuji nakupi pa so dosegli 13 odstotkov vseh španskih transakcij s stanovanjskimi enotami.

Največ, kar okoli 21 odstotkov, kupcev prihaja iz Velike Britanije, sledijo Francozi, Nemci in Švedi, ki pokupijo od šest do sedem odstotkov nepremičnin. Španijo so zavohali Kitajci in so že dosegli štiriodstotni delež.

Z dovoljenji za bivanje do 700 milijonov

Po opažanjih nepremičninske agentke Jelene Cvjetković iz londonske družbe Savill si Mallorca, Ibiza in druga sredozemska turistična središča prizadevajo z različnimi aktivnostmi pritegniti še več kupcev z vseh koncev sveta. Portugalska Quinta do Lago tako ostaja visoko na seznamu želja otoških državljanov. Čedalje bolj priljubljena so velika obmorska kozmopolitanska mesta, kot so Barcelona, Lizbona in Palma de Malorca. V teh mestih želijo prosti čas preživljati predvsem prebivalci severnih držav Evropske unije.

Upokojenci si ne želijo več v domove

Vsekakor bomo v prihodnje priča novim potrebam in povpraševanju. Prelomnico pomenijo upokojenci iz tako imenovane babyboomovske generacije, ki imajo drugačne potrebe in navade. Samo v ZDA se vsak dan upokoji okoli deset tisoč ljudi, kar vpliva na povpraševanje po nepremičninah po vsem svetu. Velik delež teh upokojencev bo živel med deset in 25 let, se pravi dlje, kot so živeli njihovi starši, mnogi izmed njih pa želijo zadnja leta preživeti drugje. Veliko se jih preseli v tople in sončne kraje.

Mnogi imajo sicer že zakupljeno pravico v domovih za ostarele, a jo lahko prodajo in s tem financirajo nakup druge nepremičnine. Veliko mladih upokojencev je zelo zdravih in v dobri kondiciji, mnogi med njimi odpirajo podjetja, gradijo hiše, tečejo maratone in podobno, zato so skupnosti, ki skrbijo za starostnike, manj zanimive, sploh za tiste, ki iščejo nove izzive.

Kupiti je možno tudi hotelsko sobo

Ena izmed možnosti za slovenske razvijalce nepremičninskih projektov bi lahko bili tako imenovani condo hoteli, imenujejo jih tudi condoteli, kjer je del sob ali apartmajev naprodaj. Lastniki, ki z lastništvom prevzamejo tudi delež vzdrževalnih stroškov, tam preživljajo prosti čas, v obdobjih, ko teh stanovanj ne potrebujejo, pa jih običajno prek upravnika kompleksa oddajajo drugim turistom. Prihodke si razdelijo, pri čemer pravilom polovico prihodkov dobi lastnik sobe, drugo polovico pa lastnik hotela. Takšen kompleks ponuja vse storitve kot klasičen hotel, tako da imajo gosti popolno storitev.

Razlog za takšne poslovne ideje gre iskati v visoki ceni gradnje hotelov. V Sloveniji stanejo stroški štirizvezdnične sobe okoli sto tisoč evrov, in ko se temu doda še infrastruktura v zdraviliški del, se stroški še dodatno dvignejo, povratna doba investicije pa se opazno podaljša. Prav zato razvijalci projektov del zmogljivosti prodajo, s čimer zagotovijo vzdržnost investicije. Ta model je velikokrat edina možnost, da lahko projekt sploh izvedejo, pri čemer s prodajo zmanjšajo dolg. Takšni hoteli so še posebej primerni za turistična središča z opaznimi vrhunci sezon, zato bi lahko bila Slovenija zelo primerna za tovrstne nepremičnine.

Srečno! In do Južne Afrike

Nesramno bogati pa izbirajo vile, posestva in druge nepremičnine na vseh atraktivnih svetovnih obmorskih lokacijah. Naprodaj so tudi rezidence na velikih križarkah, na primer The World, na kateri je 165 stanovanjskih enot. Težko bi rekli, da gre za nepremičnine, saj se ladja nikdar ne ustavi, ker stalno križari po svetovnih morjih. Prihodnje leto se bo ladja ustavila v Miamiju, New Orleansu, se nato odpravila proti Karibom in nadaljevala pot ob vzhodni obali Južne Amerike, kjer se bo med drugim ustavila v več brazilskih pristaniščih. Marca bo ladja s potniki prečkala Atlantik in se ustavila na Zelenortskih otokih in se od tam obrnila proti Sredozemlju. Nato bo poleti križarila pred obalami zahodne in severne Evrope, jeseni bo v vodah britanskega otočja, od tam se bo usmerila proti kanarskim otokom. Novo leto bodo pričakali sredi Atlantika nekje med otokoma Ascension in Sveta Helena ali celo na enem od njih. Prvo zoro v letu 2019 bodo stanovalci ugledali na poti proti Južni Afriki