Sedem trendov, sedem grehov
Finance, Ponedeljek 18. maj 2015
V hitro spreminjajočem se svetu je povezanost v večini podjetij popolnoma spremenila delovna okolja. Globalizacija je imela velik vpliv na zasnovo delovnega mesta. Korporativni nepremičninski oddelki v večini mednarodnih podjetij sprejemajo odločitve centralno in pri tem vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu.
Podjetja se prilagajajo in spreminjajo. Te spremembe so vse bolj opazne tudi v delovnem okolju. Del trenutnih trendov je izboljšal stare oblike in bo obstal, medtem ko se drugi del ne bo ohranil večno. Predstavljamo trende, za katere menimo, da so muha enodnevnica.
Neupoštevanje lokalnih potreb in navad
Nepremičninski oddelki v velikih podjetjih sledijo formaliziranemu pristopu k zasnovi delovnih mest in tako narekujejo standarde ter zahteve ne glede na kulturne razlike. V Ljubljani so na primer velika težava plačljiva parkirišča. Večina mednarodnih podjetij parkirna mesta zagotovi le vodilnemu kadru. Na žalost je javni promet v mestih, kot je Ljubljana, slab, zato se veliko ljudi na delo vozi z avtomobilom. Tako se pojavi razhajanje med potrebami zaposlenih in tem, kar je pripravljen ponuditi mednarodni delodajalec. Pomembne so tudi čajne kuhinje, saj je za Slovenijo značilno, da zaposleni v službi malicajo, popoldne pa imajo v krogu družine še kosilo. Vsa podjetja zaposlenim ne želijo zagotoviti površin za te namene.
Upamo, da bodo oddelki za nepremičnine tujih podjetij pri načrtovanju pisarniških površin bolj dovzetni za lokalne zahteve in bodo sprejeli modele, ki se bodo prilagajali potrebam podjetja v posamezni državi.
Piflarska igrišča
Google slovi po taki zasnovi delovnega okolja, v katerem so čudoviti prostrani prostori z ogromno popestritvami, vključno s tobogani. Spletna stran Business Insider primerja osem Googlovih pisarniških prostorov s tobogani po svetu, vključno z največjim, ki stoji v Googlovi pisarni Youtube. Ne želim žaliti inteligence bralcev Financ in predstavljati razlogov, zakaj menim, da tobogani sodijo na igrišče, ne v pisarno.
Delo od doma
Izvršna direktorica Yahooja Marissa Mayer je nedavno šokirala poslovno skupnost z zahtevo, da se morajo vsi zaposleni, ki delajo od doma, vrniti v pisarno. Začelo se je govoriti, da naj bi nasprotovala delu od doma, vendar to ni bilo res. Izkazalo se je namreč, da so bili zaposleni čedalje manj povezani z organizacijo, zato je bila ogrožena povezanost. Njena zahteva je torej bila, da se poslovanje znova združi v pisarni.
Neil McLocklin, vodja oddelka za svetovno poslovno svetovanje regije EMEA iz podjetja Cushman in Wakefield iz Londona, komentira: »Naše stranke ugotavljajo, da je zasedenost pisarn včasih zgolj 20-odstotna. Gre za spiralni učinek. Začne se z nekajdnevnim delom od doma. Nato so zaposleni prišli v pisarno in ugotovili, da tam ni nikogar, s komer bi se povezali, saj so vsi delali od doma, tako so bili zaposleni odsotni tudi po tri dni na teden. Začarani krog je treba spremeniti v učinkoviti krog. Zaposleni pride v pisarno in spozna ljudi, sodeluje, se uči, napreduje, uživa in deluje učinkovito ter za svoje vlaganje v skupnost lahko pričakuje donos.«
Človeški kapital in talent sta poglavitni postavki vseh izvršnih direktorjev 500 svetovno najbolj uspešnih podjetij. Visoke plače in bonusi privabijo in motivirajo talentirane. Ne glede na to čedalje več ljudi zagovarja, da obstaja boljša pot. Daniel Pink, guru na področju človeških virov, zagovarja nov pristop, v katerem sta avtonomija in smisel glavna motivatorja. Omogočati zaposlenim fleksibilnost in svobodo, da delajo, kakor želijo in kjerkoli želijo, v pisarni ali zunaj nje, je zagotovo velikanski korak k doseganju avtonomije.
Jasno je, da delo od doma ne bo izkoreninjeno, a podjetja, kot je Yahoo, so se iz izkušenj naučila, da ni možno imeti povezanega podjetja brez sodelovanja v pisarni, pa četudi zgolj nekaj dni na teden.
Dvodimenzionalni pristopi pri načrtovanju delovnih mest
Svetovna finančna kriza je vodila v nižanje stroškov na vseh ravneh poslovanja. Nepremičnine niso bile nobena izjema. Mednarodna podjetja se vse bolj odločajo za oceanski sistem pisarn z desetimi nedodeljenimi delovnimi mesti na vsakih 13 zaposlenih. Pri tem izhajajo iz predpostavke, da je del zaposlenih odsoten. Prepričani smo, da bo čas pokazal, da načelo »en pristop ustreza vsem« ne deluje za vse enako. Globalna investicijska banka je nedavno imenovala svetovalce za pomoč pri doseganju ciljev, potem ko jim ni uspelo doseči zastavljene 120-odstotne zasedenosti, predvsem zaradi slabe komunikacije z zaposlenimi v podjetju. Zastavljeni pristop pri oblikovanju delovnih mest ne deluje vedno. Neil McLoklin iz podjetja Cushman in Wakefield opisuje njihov pristop k oblikovanju delovnih mest na podlagi dejavnosti podjetja: svetovalec se posveti dejavnosti stranke ter na podlagi tega oblikuje prostor in se ne osredotoča na formulo kvote površine na delovno mesto.
Velik učinek na trg dela bo prinesla generacija ljudi, rojena leta 2000 ali pozneje. Ti so odraščali skupaj s sunkovitim razmahom tehnologije, internet in mobilne naprave so popolnoma vključeni v njihov prosti čas in čas, preživet v šoli. Na drugi strani je generacija baby boom, ki bo še nekaj let na trgu dela, saj število zaposlenih, starih nad 65 let, še narašča. Delovno okolje bo moralo sprejeti tudi generacijo X in Y.
Poleg kulturnih razlik med starostnimi skupinami bi delodajalci morali razlikovati tudi različne tipe osebnosti. Zaposleni imajo različna psihološka pričakovanja in odzive. Področja v podjetju imajo lahko popolnoma različne profile, od introvertiranih analitičnih oddelkov do odprtih prodajnih oddelkov. Doseči dobro komunikacijo in sodelovanje med omenjenima oddelkoma je težka naloga, saj imajo različne prioritete, poglede in pristope. Vse večkrat je ravno sodelovanje med različnimi oddelki lahko strateškega pomena. Pogosto morajo popolnoma različni oddelki tesno sodelovati.
Apple je vzorčni primer odličnega sodelovanja dveh različnih osebnosti – pokojni Steve Jobs (ekstrovertirani obraz Appla) in Steve Wozniak (introvertirani značaj v ozadju Applovih izdelkov) sta sestavila zelo uspešno organizacijo, ki ne bi bila to, kar je, brez prizadevanj obeh posameznikov in njunih ekip.
Ugodno pisarniško okolje je eden glavnih generatorjev za uspešno sodelovanje med zaposlenimi, ampak večinoma ni prilagojen posameznim tipom osebnosti, ki delajo na skupnih površinah, na katerih je možno sodelovati.
Korporativni nepremičninski oddelki se bodo morali znebiti dvodimenzionalnega pristopa k načrtovanju pisarn ter uvesti pristop, ki temelji na dejavnosti posameznega podjetja.
Odprt sistem pisarne
Pionir na področju oceanskih pisarniških površin je podjetje Mars. Koncepta posameznih pisarn so se znebili že leta 1943. Danes v tem podjetju nima svoje pisarne nihče, niti direktor. Verjamejo, da koncept pripomore k bolj odkriti komunikaciji ter k bolj dostopnim sodelavcem in delovnemu okolju. Forrest Mars je znan po tem, da je razbil vrata, ko je opazil, da se v podjetju niso dosledno držali koncepta odprte pisarne.
Novi sedež Facebooka je načrtovan kot oceanski tip pisarne. V enem odprtem prostoru, ki meri 40 tisoč kvadratnih metrov, bo delalo 3.800 ljudi. To je največja načrtovana pisarniška površina na svetu, enaka približno 10 nogometnim igriščem. Predvidena ni niti ena pisarna ali delovni blok, zaposleni pa bodo lahko po pisarni potovali na rolkah.
Čeprav koncept odprte pisarne nekaterim podjetjem ustreza, vseeno ni najboljša rešitev za vse. Težave, na katere moramo pomisliti, so zagotovo hrup, pomanjkanje zasebnosti in zaupnosti.
Trajnostni ukrepi
Nekatera podjetja vztrajajo pri ločevanju odpadkov, čeprav nato končajo v skupnem košu. Okoljsko pranje možganov zaposleni zlahka zaznajo in si želijo bolj sofisticiranih trajnostnih pristopov. Za prihodnost našega planeta bo namreč potrebno drugačno reševanje te problematike.
Skupna stranišča
Tu komentar ni potreben, sem le vesela, da to ni praksa v naši poslovni stavbi.
Jacqueline Stuar, direktorica podjetja S-Invest d.o.o.